Napisal/-a Vaper1974 » 14 Feb 2016, 21:41
Število kadilcev v Sloveniji v zadnjih letih narašča, tobačna podjetja pa vsako leto prodajo manj cigaret in prispevajo občutno manj v davčno blagajno. Vlada z novim zakonom tobačno politiko še zaostruje.
Danes se marsikdo ne spomni več, kako obupno so bili včasih lokali zakajeni, nekadilci pa nemočne žrtve pasivnega kajenja. Skoraj deset let po zakonski prepovedi kajenja so nezadimljeni javni prostori še edina opazna korist: delež odraslih kadilcev v Sloveniji se je po uvedbi ukrepa sicer znižal na manj kot 20 odstotkov prebivalcev, po lanskih javnozdravstvenih podatkih pa se je že povzpel na 24 odstotkov (za štiri odstotke več od povprečja EU) oziroma se nevarno približuje celo 30 odstotkom.
»V zadnjem obdobju je sicer razveseljivo zmanjšanje razširjenosti kajenja med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let, kar lahko pripišemo dvigu cen v zadnjih letih, prepovedi kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih ter preventivnim programom, ki jih izvajajo javne institucije in nevladne organizacije. Še vedno pa dnevno kadi vsak deseti petnajstletnik. Povečuje se tudi delež mladih žensk, kar nas še posebej skrbi, saj v nosečnosti vsem ne uspe opustiti kajenja,« pravijo na ministrstvu za zdravje.
Verjetno so ti kazalci najpomembnejši motiv pri pripravi novega zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki bo poleg ukrepov evropske tobačne direktive vključeval še druge, po napovedih ministrstva »dokazano učinkovite ukrepe, ki jih predlagajo Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), stroka in nevladne organizacije«. Konec januarja so na ministrstvu predstavili predloge za opazno strožjo protikadilsko politiko, s katero bo Slovenija do leta 2025 ambiciozno poskušala vsako leto za poldrugi odstotek zmanjšati prezgodnjo umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni, raka, sladkorne bolezni in kroničnih bolezni dihal, katere pomemben dejavnik tveganja je, kot pravijo, tudi tobak.
Javna razprava o zakonu se začenja te dni in pričakujemo lahko burno izmenjavo ognja, saj želijo snovalci tobačnega zakona dosledno omejiti tako dostopnost tobačnih izdelkov kot njihovo uživanje. Prodajalcem cigaret napovedujejo licence, umik cigaret iz vidnega polja porabnikov in prepoved vsakršnega oglaševanja, proizvajalcem pa bodo otežili posel z veliki slikovnimi opozorili, verjetno celo z enotno embalažo cigaret.
Finančniki proti dvigu tobačnega davka
Po nekaterih, sicer dvoumnih napovedih se slovenskim kadilcem obetajo tudi izrazito višja obdavčitev in višje cene tobačnih izdelkov. Okoli obdavčevanja cigaret se že 40 let razvija resna ekonomska znanost (Lafferjeva krivulja, ki dokazuje, da je stopnjevanje obdavčitve cigaret produktivno le do določene višine). »Zvišanje stopnje trošarine in s tem cen tobačnih izdelkov je eden od najučinkovitejših ukrepov nadzora nad tobakom, ki vodi do pomembnega znižanja potrošnje tobačnih izdelkov. Ukrep ima največje učinke med mladostniki in osebami z nižjim socialnoekonomskim položajem, ki začenjajo kaditi prej oziroma imajo višji delež kadilcev,« pravijo na ministrstvu za zdravje in pri tem opozarjajo, da so cene tobačnih izdelkov v Sloveniji med najnižjimi v EU – cigarete so cenejše le na Madžarskem, Poljskem, Slovaškem, v Estoniji, Romuniji, na Hrvaškem, Češkem, v Litvi in Bolgariji. Zelo podobno, pravijo, je glede priliva trošarin, pri katerem je Slovenija na 18. mestu v EU. »Zato je ministrstvo za zdravje predlagalo ministrstvu za finance dvig trošarin na tobačne izdelke, zmanjšanje razlik v obdavčitvi in cenah med različnimi vrstami tobačnih izdelkov ter tudi uvedbo obdavčitve elektronskih cigaret,« še pravijo.
Na ministrstvu za finance odgovarjajo, da obdavčitev tobačnih izdelkov s trošarino seveda sodi v njihovo pristojnost in da bi bilo zvišanje dajatev v nasprotju z zavezo iz socialnega sporazuma za obdobje 2015-2016, da se davki ne bodo zviševali. Opozarjajo tudi na slabe izkušnje s pogostim in občutnim zviševanjem davčnih obremenitev, zlasti v letih 2012 in 2013, ko je prišlo do občutne izgube prihodkov od trošarin na tobačne izdelke. »Pri tem ne gre za zmanjšanje porabe zaradi odpovedovanja kadilskim navadam in zmanjšanja števila kadilcev, ampak predvsem za zmanjšanje čezmejnih nakupov iz sosednjih držav (kjer so cene višje, a se razlika manjša) in povečanje vnosa tobačnih izdelkov iz Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine, kjer so cene nižje kot pri nas. Vnos pa ni nujno le v mejah legalnega, saj lahko velike razlike v ceni pripeljejo do razmaha črnega trga,« pravijo na finančnem ministrstvu.
Tvegana enotna embalaža cigaret
V skladu z evropsko direktivo bodo od spomladi embalažo tobačnih izdelkov obvezno »krasila« velika tekstovna in nazorna slikovna opozorila, ministrstvo za zdravje pa želi v Sloveniji ta ukrep še zaostriti z uvedbo enotne embalaže (plain packaging) zavojčkov cigaret v standardizirani barvi in tipografiji. Takšen ukrep bodo maja uvedle Francija, Velika Britanija in Irska, pripravljajo pa ga tudi na Madžarskem.
Bojan Pretnar, vodilni slovenski strokovnjak za intelektualne (avtorske) pravice, pravi, da kot nekadilec zagovarja iztrebljenje tobaka, pri enotni embalaži pa ima resne pomisleke glede njene javnozdravstvene koristi. »Cigarete so najbolj razširjen ponaredek na svetu, proizvodnja je poceni, ponarejena proizvodnja pa še cenejša. Po ocenah je v Veliki Britaniji ponarejen vsak tretji do peti zavojček cigaret. Ponarejanje je v pravu definirano kot kršitev blagovne znamke, in če prepoveš uporabo blagovne znamke, to – sicer ne de iure, zagotovo pa de facto – pomeni legalizacijo ponarejanja,« pravi.
Pretnar opozarja še na eno splošno uveljavljeno zmoto. »Osnovna teza SZO, da mlade zapelje v kajenje privlačnost blagovnih znamk, se zdi precej dvomljiva. Na trgu ilegalnih drog ni blagovnih znamk, a deluje popolno in raste, trg tobačnih izdelkov pa po vsem svetu upada.«
Bonus za ilegalno trgovino?
Zaradi velikega povpraševanja uporabnikov, visokih dobičkov in relativno nizkih kazni je nezakonita trgovina s cigaretami zelo privlačna za organizirani kriminal, po navedbah Interpola je celo pomemben vir prihodkov terorističnih organizacij Al Kaide in Hezbolaha. Letni promet z več kot 16 milijardami ilegalnih cigaret je v Turčiji po trditvah premierja Recepa Tayyipa Erdogana »nevarnejši od terorizma«.
Prav ilegalni trg verjetno v veliki meri botruje nelogičnemu razmerju med naraščanjem števila kadilcev in sočasnim upadanjem prodaje cigaret v Sloveniji. V letih 2008 do 2015 je število odraslih kadilcev naraslo za več kot 30 odstotkov, sočasno pa je količina prodanih cigaret upadla za 24 odstotkov. Očitno se slovenski kadilci zatekajo k drugim rešitvam, predvsem h kupovanju cenejših cigaret na črnem trgu.
»Ko države sprejemajo strožje ukrepe za nadzor nad tobakom, problem črnega trga rada izpostavlja tobačna industrija,« pravijo na ministrstvu za zdravje, obenem pa priznavajo, da gre za realen problem, ki ga, kot poudarjajo, rešujejo strožji ukrepi za preprečevanje ponarejanja in nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki.
Profesor Iztok Podbregar, ki na Univerzi v Mariboru predava o varnostnih organizacijah, meni drugače. Najprej pove, da je nekadilec, »absolutno privržen ukrepom za izboljševanje zdravja ljudi«. Evropska tobačna direktiva, poudarja Podbregar, je na evropski ravni usklajen dokument z različnimi implikacijami, v tem smislu pa je tudi kompromisni dokument z usmeritvami proti poslabšanju varnostnih parametrov v posameznih državah EU.
»Slovenija je pomemben člen balkanske poti za distribucijo ilegalnih tobačnih izdelkov proti severni Evropi. Ocenjujemo, da gre po balkanski poti 7,8 odstotka od uradne trgovine tobačnih izdelkov, njihova letna vrednost pa znaša do 60 milijonov evrov,« pravi Podbregar, ki meni, da se z nameravanimi dodatnimi strožjimi ukrepi v novi slovenski zakonodaji, na primer z enotno embalažo, povečuje možnost za poslabšanje varnostnega stanja.
Cilj države bi moral biti, da se ilegalna trgovina ne povečuje, meni Podbregar. »Menim, da je odgovornost vlade, da v okviru sveta za nacionalno varnost temeljito pretehta ustreznost nove zakonske rešitve, da ne bi marketinško učinkovit protikadilski zakon nehote poslabšal varnostne situacije ne le v Sloveniji, ampak v vsej regiji,« še pravi in poziva, naj vpliv zakonskega predloga na tihotapljenje cigaret preko slovenskega ozemlja temeljito preučijo tudi v policiji in na ministrstvu za notranje zadeve.
Podbregar pri opozarjanju na negative varnostne posledice problematičnih rešitev tobačne zakonodaje navaja dva primera: Kanada leta 1994 in Švedska štiri leta pozneje sta drastično povečali davek na tobak in v obeh primerih je prišlo do tolikšnega porasta tihotapljenja, da so davke znižali.
Sodobnejši zgled je Avstralija, ki je pred tremi leti uvedla serijo zakonskih ukrepov, od enotne embalaže in višjih davkov do licenc za prodajalce. Nobeden od teh ukrepov ni prinesel pozitivih rezultatov: v letu po uvedbi enotne embalaže je po uradnih podatkih kajenje med mladoletniki (od 12. do 17. leta) še vedno naraščalo, v štirih od petih zveznih držav se je povečala tudi stopnja kajenja odraslih. V prvem letu so prodali skoraj šest milijonov zavojčkov cigaret več, legalna potrošnja cigaret pa se je zmanjšala šele, ko je vlada dvignila davek na tobak za 12,5 odstotka. Vseeno pa gre, kot pravijo na slovenskem ministrstvu za zdravje, »za dokazano učinkovit ukrep za zmanjševanje škode zaradi uporabe tobačnih izdelkov«.
»Podatki, objavljeni na spletni strani avstralskega ministrstva za zdravje, kažejo, da se je po uvedbi enotne embalaže delež tistih, ki kadijo vsak dan, znižal s 15,1 odstotka leta 2010 na 12,8 odstotka leta 2013. V istem obdobju se je starost ob začetku kajenja zvišala s 14 na 16 let,« pravijo na ministrstvu.
Prodajalci tobačnih izdelkov v Sloveniji naj bi po novem tudi plačevali letno licenčnino, kar bi poleg strožjega nadzora seveda povzročilo dodatne stroške, tako za maloprodajo kot za vlado. Na Madžarskem se je po uvedbi licence nezakonita trgovina s cigaretami povečala za dvakrat, pri podeljevanju licenc pa je izbruhnil korupcijski škandal, v katerega je bil vpletena vladna stranka.
Slovenija naj bi po trditvah pripravljalcev novega zakona pri prepovedi oglaševanja in prikazovanja tobačnih izdelkov na prodajnem mestu zaostajala za drugimi evropskimi državami, vendar so doslej tak ukrep uvedli le na Hrvaškem, Irskem, v Veliki Britaniji in na Finskem – torej v štirih od 28 držav EU.
Zanimiv je tudi primer Nemčije: poročilo zvezne vlade o drogah in odvisnosti za leto 2015 navaja, da je leta 2014 redno kadilo cigarete in druge tobačne izdelke 24,5 odstotka odraslih Nemcev. Petnajst let prej je kadilo 28 odstotkov odraslih. Delež nekadilcev v zadnjih letih narašča, še posebej med mladoletniki (od 12. do 17. leta). Lani je bilo v tej starostni skupini (le še) 9,7 odstotka rednih kadilcev, kar je najnižja stopnja po letu 1979. Po trditvah nemške vlade so ta uspeh dosegli s preventivnimi programi v skladu s trajnostno strategijo za zmanjšanje razširjenosti kajenja.
Zakonska ureditev tobačnega trga v Nemčiji je ena od najbolj liberalnih v EU. Zvezni zakon ureja proizvodnjo, uvoz, distribucijo in oglaševanje tobačnih izdelkov, o javnih mestih, na katerih je oziroma ni dovoljeno kaditi, pa odločajo zvezne dežele samostojno. Konec leta 2014 je skoraj 40 odstotkov nemškega prebivalstva živelo v deželah, v katerih je kajenje v javnih prostorih prepovedano; ta ukrep bodo v bližnji prihodnosti uveljavile še vse druge dežele. Sicer pa je v Nemčiji »klasično« prepovedano oglaševanje tobačnih izdelkov (ne sicer na prodajnih mestih), sponzorstvo tobačne industrije, na zavojčkih cigaret so že dolgo opozorilni napisi, še dlje velja prepoved prodaje cigaret najstnikom. Vse drugo je prepuščeno samopodobi (ne)kadilcev in očitno – deluje.
Sredi tedna so se slovenski uporabniki in trgovci e-cigaret zbrali v Ljubljani in ustanovili društvo Združenje vejperjev Slovenije (ZVS), ki bo ozaveščalo javnost in splošno informiralo o uporabi e-cigaret in e-tekočin. Kot pravijo, bodo na svoji spletni strani objavljali zgodbe ljudi, ki so preklopili na e-kajenje, parlamentarne stranke pa nameravajo pozvati, naj opredelijo svoja stališča o e-kajenju.
Elektronska cigareta
Elektronsko cigareto, napravo za segrevanje nikotinske raztopine v paro, s katero si uporabnik teši nikotinsko odvisnost, nekateri razglašajo za najpomembnejšo (zdravstveno) inovacijo po odkritju antibiotikov. Reuters je lani poročal o 15 do 21 milijonih uporabnikov e-cigaret v ZDA, od tega je približno 20 odstotkov bivših konvencionalnih kadilcev. V Veliki Britaniji uporablja e-cigarete 2,6 milijona odraslih, dve petini jih je bivših kadilcev.
Naraščajoča priljubljenost vejpanja, vnosa nikotina z e-cigareto, je spodbudila bliskovit tehnološki razvoj inovativnih naprav in oblik uživanja nikotina, s tem pa se je vzpostavila tudi potreba po učinkoviti regulaciji trga za zagotavljanje kakovosti in varnosti, vendar ne na škodo inovativnosti pri različnih načinih dovajanja nikotina.
Novi slovenski tobačni zakon napoveduje tudi strožji nadzor kakovosti in varnosti elektronskih cigaret ter omejitve pri njihovi uporabi v javnih prostorih. Najbolj problematičen ukrep se obeta z napovedano občutno obdavčitvijo nikotinske raztopine za e-cigarete, ki naj bi se podražila celo za 200 odstotkov. Ministrstvo za finance svoj predlog trošarinskega zakona za nikotinsko tekočino utemeljuje s »stališčem zdravstvene stroke, ki ugotavlja, da so e-cigarete prav toliko škodljive zdravju kot konvencionalne cigarete, po mnenju nekaterih celo bolj«. Na katerih raziskavah temelji to stališče, se na finančnem ministrstvu ne sprašujejo, kar je težko razumljivo, saj znanstvenih dokazov za takšno trditev zanesljivo ni.
Za Cliva Batesa, britanskega javnozdravstvenega strokovnjaka z bogatimi izkušnjami v zasebnem in javnem sektorju, je e-cigareta učinkovito sredstvo za zmanjšanje zdravstvene škode med kadilci. »E-cigarete se v Veliki Britaniji uveljavljajo kot alternativa in javno se razpravlja o tem, ali bi morali revnejšim kadilcem pomagati pri prehodu na e-cigarete, tako kot jim je omogočena nadomestna terapija z nikotinskimi obliži. To bi bilo stroškovno zelo učinkovito, saj pomeni oseba, ki preneha kaditi, za zdravstveni sistem velik prihranek,« pravi Bates.
V Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) e-cigarete zavračajo z argumentom o nezadostnih znanstvenih dokazih, da gre za dovolj varno alternativo konvencionalnemu kajenju cigaret. V svojem zadnjem poročilu SZO sicer ugotavlja »razkorak na področju javnega zdravja« in priznava morebitne koristi za zmanjšano tveganje pri odraslih kadilcih, ki v celoti preidejo na uporabo e-cigaret, vendar pušča odprte vse možnosti, dokler ne bo izvedenih več znanstvenih dokazov.
95 odstotkov varnejše od cigaret
Derek Yach, utemeljitelj Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom, ki 180 držav podpisnic zavezuje k omejevanju kajenja z dvigovanjem trošarin, prepovedjo oglaševanja cigaret in drugimi ukrepi, meni, da bi morala SZO vseeno zdravnikom svetovati, naj kadilcem, ki poskušajo prenehati s kajenjem, priporočajo e-cigarete. »Varnost teh novih izdelkov je veliko manjši problem kot nadaljnja uporaba tobačnih izdelkov,« pravi Yach, ki je kot eden od 53 vodilnih strokovnjakov s področja znanosti o nikotinu in javnozdravstvene politike maja 2014 generalni direktorici SZO Margaret Chan poslal poziv za priznanje e-cigarete kot ključnega dejavnika zmanjševanja zdravstvene škode pri kajenju.
Grški kardiolog Konstantinos Farsalinos je od leta 2012 s sodelavci izvedel več kot trideset raziskav o e-cigaretah in rezultate študij objavil v več mednarodnih medicinskih revijah.
»Ugotovili smo, da v bistvu ni primerjave med tobačnim dimom in paro iz e-cigarete,« pravi Farsalinos. »Glede na naše znanje kemije in toksikologije so e-cigarete vsaj 95 odstotkov varnejše od tobačnih izdelkov, za natančnejšo oceno zmanjšanja obolevnosti pa bo potrebnih še petnajst do dvajset let.«
Klasičnim kadilcem, tudi tistim s kroničnimi boleznimi, se s prehodom na e-cigarete bistveno izboljša zdravje, povzema dr. Farsalinos obsežno raziskavo, v kateri je sodelovalo skoraj 20 tisoč kadilcev (99,5 odstotka je bilo e-kadilcev) z vsega sveta.
Helena Koprivnikar, specialistka za javno zdravje, ki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje vodi strokovno skupino za tobak, je decembra lani v intervjuju za Dnevnik skladno z doktrino SZO dejala, da je raven tveganja za zdravje pri e-cigaretah sicer res nižja, vendar njihova dolgoročna varnost še ni poznana. Obenem je tudi dejala, da »obstajajo raziskave, ki kažejo, da je lahko e-cigareta potencialno problematična tudi zato, ker mladi, ki ne bi nikoli kadili, zaradi atraktivnosti posegajo po e-cigaretah, pozneje pa prehajajo na tobačne izdelke«.
Gre za ustaljeno trditev javnozdravstvenih nasprotnikov e-cigaret. Raziskave v Veliki Britaniji in ZDA nasprotno dokazujejo, da uporaba e-cigaret narašča, mladostniška uporaba cigaret pa upada. Nedokazane trditve so v marsikateri državi osnova pri sprejemanju regulativnih ukrepov, pravi Derek Yach.
»Dlje ko bo SZO odlašala s priznanjem ugotovitve, da ljudje kadijo zaradi nikotina, umirajo pa zaradi katrana, bolj bodo kadilci, ki bi mogoče poskušali prenehati s pomočjo e-cigarete, vztrajali pri tobaku in zaradi tega umirali,« pravi dr. Yach.
»Če se želi elektronske cigarete tržiti kot pomoč pri opuščanju kajenja, jih je treba izenačiti z drugimi oblikami nadomestne nikotinske terapije in obravnavati v skladu z zakonodajo o zdravilih ali medicinskih pripomočkih,« pravijo na slovenskem ministrstvu za zdravje. Clive Bates je do (medicinske) regulacije e-cigaret, evropske tobačne direktive, še bolj pa do njenih nadgraditev v zakonih posameznih članic Unije (ki te dni prihajajo v javnost) zelo skeptičen. »Prihaja serija dragih in omejujočih ukrepov brez znanstvene osnove. Največje tveganje pomenijo težnje po pretirani regulaciji, ki ji bodo lahko zadostile le velike firme. To bo pripeljalo do dejanske prepovedi večine izdelkov, uničilo bo oskrbovalno verigo in večino malih inovativnih podjetij, zato bo e-cigarete težje kupiti kot konvencionalne izdelke, nepotrebne ovire pri preboju podjetij in njihovih izdelkov na trg pa bodo po eni strani e-cigarete pripeljale v naročje velikih tobačnih in farmacevtskih podjetij, po drugi strani pa spodbudile ilegalno trgovino in povečano zdravstveno tveganje.«
Dnevnik, 14. februar 2016