Ergo, kje začeti?
Prehajam v 43 leto, verižni kadilec zadnjih 25 let, v zadnjem letu že dnevno preko 2 škatli, bože nedaj kakšno večerno pivakanje v kakšnem klubu, samo tam je šla škatla......
Ne bi o naslednjih jutrih, ko je vsekal nikotinski maček.
Moja zgodba bo malce drugačna od večine bivših kadilcev in zdajšnjih vejperjih, recimo, da ima svojo aromo.
Cca dve leti in pol nazaj sem preko neta naletel na cigalaike, trafikarske, tako kot nekaj vas, vsaj kolikor sem uspel prebrati. Tu imamo podobne zgodbe, razvoj cigalikov v Slo je bil približno jamski, veliko nas je zadevo mučilo mesec dva, potem pa popredalčkalo. Prvih 15 vlekov je bilo ok, potem pa je ostal kemični priokus v ustih, ki se ga zlepa nisi znebil. O znamkah ne bi, vse to je stvar zgodovine.
Še v nečem so naše zgodbe enosledne, predno je pri meni zavilo vse skupaj nekam v maloro. Po prvem predalčkanju smo naleteli na informacijo, da obstaja tudi nekaj drugačnega, tankarskega, kar je sicer res manj podobno analogni cigareti, je pa lovljenje samega občutka kajenja mnogo bolj to to. Skok na net, ponudniki v Slo....dajmo si še eno priložnost.
Tu počasi moja štorija faše poleno, kjer se malce spotaknem in vžgem po tleh kolikor sem dolg in širok.
Moj prvi obisk k Matetu (PyreSmoke) je bil produkt jasne odločitve, ne zgolj želje. Vsi ostali poizkusi prenehanja kajenja so se mi zverižili ponavadi že v uri dveh. Že samo misel, da zdaj bomo pa probali nehati, me je brcnila v rit in letajoče poslala v trgovino, kjer sem potem ponavadi do doma porauhal pol škatle in so ostali vozniki na semaforjih panično skakali okoli mojega avta, ker se je verjetno nekaj vžgalo. Brez pretiravanja lahko rečem, da sem največ skadil takrat, ko sem nehal.
OK, zahajam......Mate...... Odločitev, da v službi neham prejemati "komplimente" o mojih dveh odhodih na čik (vmes pa sem žvečil vse živo), prekinem s tem in si v pisarnici privoščim svojo e-cigaretko.
Naročilo EGO-CE5 premium kita, par sokcov in že sem bil na poti na Štihovo. Posed v lokalu, kavica in pogovor z Mate-jem, kjer razložim, da kaditi ne bom nehal nikoli, ker mi je enostavno preveč všeč, uživam v tem, rabim pa nekaj za službeno prebroditev med dvema žebljičkoma.
To je bilo dve leti nazaj. Dve leti pisarniškega vejpanja in izven šihtovskega dobesednega kurjenja in turčenja.
Kajenje je vzelo svoj davek, zdravje. Kljub temu, da je zdravnica ponudila izbiro, prenehanje kajenja ali smrt, sem izbral raje smrt. Do pred skoraj dvemi tedni. Klasično nočno davljenje, jutranji kašelj, tišijo pljuča, čik v gobec, lovljenje želodca, da ne bruham, brezvoljna pot v službo v zakajenem avtu. Pomislim sam pri sebi, pri 43 letih umiraš, sesedajo se ti pljuča, pustil boš za seboj dva najstnika in pridno ženičko..........in peljem mimo svojega vsakojutranjega Petrola, ki me dnevno fila z novimi škatljicami. Postajam živčen, v pisarni si oglejujem svoja dva CE5, preverjam baterije, količino soka. Probajmo, rečem sam pri sebi.
Dva dni visim na ustniku kot dojenček na dojki, v strahu pričakujoč trenutek, ko me bo stisnilo in bom frčal v trafiko. Nič, nikjer ničesar. Mine teden dni, v meni pa se krepi bes. Česa sem se bal? Na kak način sem zafural lep kos svojega življenja in grmado denarja?? Mirno poležavam z ženičko, puham svoj sok in probam zbuditi tisti filing, ko ni šlo brez, probam se spomniti, kako je bilo.....pa ne gre. Čakaj čakaj malo, po tednu dni si že pozabil, kak filing je bil? Tisti filing, v katerem si tako užival 25 let in se ga nisi hotel odreči niti za ceno življenja???
Človek......kreten, kreten, kreten.........
Pogled in misel mi uideta k moji e-cigareti. Gledam dim, po ustih cmokam okus, malce mentolčka, potem par pikic cherryja, pa v drugem kanistrčku Daff. Mmmm, paše. Puham dimčke, žena začudeno opazuje mojo mirnost, malce se nasmehne moji materinski skrbi za egico, gleda kako z robčkom previdno pivnam kondenz. Prej kot jaz dojame, da sem očitno našel svojega novega otroka.
V naslednjih dneh sledijo prva vprašanja okolice. Opazijo to zmene v moji roki.....?Kje imaš pa ti čike???....... Nerodno mi je. Nerad govorim o tem, kaj pa če začnem nazaj? Izmotavam se klasično, da pač malce eksperimentiram, da mi danes čik ne paše, ne vem pa kaj bo jutri. ?Aja? Kdaj si pa nazadnje prižgal?? Ammm, prejšnji teden? Gledam začudene obraze...?Ti? Prejšnji teden? Dej ne nabijaj....? Ja, vsi poznajo mojo strast kajenja. Vedo, da ne znam spiti piva brez, niti kave, da ne znam voziti brez cigareta v gobcu. ?Če pa ti nehaš kadit, potem pa...ne vem..? Večinski odziv, nisem presenečen.
Pričenjam nehumano uživati v vapanju. Zaljubljam se. Pregledujem filmčke na Youtubu in če mi ne bi bilo nerodno, bi potočil kakšno solzico. Berem zgodbe o tem, kako je ljudem ta kos plastike/kovine navite na baterijo spremenil življenje. Kako je neka smrtno nevarna stvar zbudila strast do novega hobija. Kjer zaradi tebe ni potrebno odpirati oken in prati svežega perila. Kjer poljub ni več udarec pepelnika. Kjer dim ni več storjen s slabo vestjo. Padel sem notri. Na polno!
Mailal Mate-a. Nočem mehanike, nočem preveč ukvarjanja s tem, nočem žičk in vatic, hočem nekaj, kar natočim, da da polno mehkega dima, hočem sistem ?grab and go?. Na forumu najdem njegov nasvet nekomu drugemu glede mini Protank trojke. Pregledam net, to je to. Prejmem kopico njegovih nasvetov, izdam naročilo, letim včeraj k njemu. Vedno uživam v čveku z njim, človek je poln pozitive in dobrih nasvetov. Pozna moj način, pokaži mi svojo novo zadevico (Eleaf iStick), zacopan. Brez pardona.
Čeprav je denar na tesno, prebrskam denarnico, zberem dovolj, stisnem človeku roko in frčim v avto. Že tam na parkirišču sparim minija in iStick, natočim Desert VG, dvignem watažo na 10 in.......previdno potegnem. Prepočasi. Gostota je huge proti CE5! Zagiftam grlo, zaleti se mi, kašljam. O bože mili.......(vem, zdaj gre raznim mehmodom na smeh, a nič ne de). Kot strela letim v naše športno društvo na pivo, se vsedem bolj zadaj in potegnem kot opica. Puham čez nos, verjetno tudi skozi ušesa, občutek imam, da me natakar sploh ne bo našel. Vseeno vidim poglede, nič jim ni jasno. Jaz pa uživam kot že dolgo ne.
Mate, še enkrat hvala. Sicer pa se vidiva drugi teden, pridem po še enega iSticka. Da ne bo moj drugi Kanger sameval
Toliko na kratko o mojem srečanju z e-cigareto. Ne vem ali mi je uspelo ujeti verjetno še zadnji vlak, to bo pokazal čas. Definitivno pa zopet uživam v puhanju, oblačkih dima, filingu v grlu. Kar pa, vsaj meni, veliko pomeni.
Lepo pozdravljeni
Berghaus